Utrujenost materiala se osredotoča na brata begunca, enega v zgodnjih in drugega v poznih najstniških letih. Skozi njuno pripoved spoznavamo odnos do življenja tujcev – umetno ustvarjenih sovražnikov – pri čemer ta zajame vse odtenke bolečine, povezane z odtujenostjo, izgubo doma, strahom in izkoreninjenostjo. Roman je napisan izjemno telesno, avtor skuša iz besed iztisniti destilat fizične bolečine ter s tem preglasiti sleherno moraliziranje ali solzavost, ki pogosto zastirata pogled na resničnost begunstva. Nedvomno gre za enega najboljših sodobnih čeških romanov zadnjih let.
