Po eksploziji neoavantgarde v šestdesetih, so devetdeseta prinesla novo eksplozijo umetniške produkcije, ki predstavlja svojevrstno nadaljevanje radikalnih umetniških praks šestdesetih in sedemdesetih let. Razstave v Ljubljani izpostavljajo segment umetniške produkcije, ki ga lahko označimo kot umetnost po postmodernizmu. Govorimo o novi politizaciji, novi socialni umetnosti, novi javni umetnosti, postkonceptualnih praksah, spletni umetnosti, oblikovanju novih neformalnih modelov produkcije in prezentacije ipd. Sodobna umetnost devetdesetih v Sloveniji podobno kot drugje uvaja nove oblike neposredne komunikacije in dialoga s publiko, participacijo, se usmerja h kritični socialnosti, eksperimentira z različnimi modeli kulturnih institucij, je transdisciplinarna.
