Danes se pogosto poudarja kvarni vpliv modernizacije in potrošniške \nkulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne \nreligioznosti v (post)moderni japonski družbi kaže na skrivnost \nnekakšnega sožitja. Avtorica knjige ključ do razumevanja religije v \npotrošniški družbi poišče v t. i. ljudski religioznosti, ki jo analizira\n v družbenoekonomskih in političnih kontekstih od zgodnjemoderne do \nsodobne japonske družbe. Pokaže, kako je japonsko pluralno religijsko \npolje ob uradni religiji »dopuščalo« ljudsko religioznost v njenih \ntuzemskih interesih in praktičnih koristih, v »imanentističnem« \npojmovanju božanstev in v eklektičnem, neafiliacijskem prakticiranju \nreligije, s čimer je ta imela ugodno spodbujevalno vlogo v \nmodernizacijskih procesih. Z empirično raziskavo potrošniškega prostora \npriljubljenega templja Togenuki jizō v središču Tokia pokaže, da \nnakupovanje oblačil in hrane z religioznimi simboli (na številne \npraznične dni templja) služi potrjevanju družbenih identitet in \nvzpostavljanju začasnih skupnostnih kontekstov, v katerih se dokaj \nregularno vršijo religiozne prakse in krepi verovanje, ki stoji za \nreligioznimi simboli.
