Sleherna interpretacija spola pomeni hkrati tudi reprodukcijo spola; kakšno podobo o spolih si lahko ustvarimo na podlagi arheološke literature, kakšno sporočilo prenaša arheološki diskurz? Tatjana Greif se osredotoča na podobo in status spolov v arheoloških razlagah preteklosti, kdaj, kje in na kakšen način se razlage spolov pojavljajo, v zvezi s katerimi vsebinami? Katere vloge in dejavnosti so pripisane moškim in katere ženskam? Ali ženske sploh kakorkoli aktivno nastopajo? Kako se utemeljujejo? Ali se razlage spolov razlikujejo med posameznimi zvrstmi arheoloških objav ali med posameznimi avtorji in avtoricami? In nenazadnje, kaj pomeni pomanjkanje, odsotnost tozadevnih razlag?