V pesniški zbirki Socialna omrežja Aleša Jelenka se odpira prostor med hitrim tokom sodobne tehnologije in tišino, ki jo ta svet vse manj pozna. To je poezija o digitalizaciji človeka, o izgubljeni resnici in o iskanju človeškega v času, ko nas oblikujejo algoritmi, zasloni in povezave, ki ne poznajo odklopa.
