V socialnem delu razumemo demence kot možnost in priložnost za odkrivanje novih življenjskih izidov vseh, ki so v stiku z ljudmi z demenco, kot tudi tistih, ki stikov z njimi še niso vzpostavili. V središču pozornosti ni demenca, temveč človek, ki ima demenco, ki potrebuje veliko spodbud in razumevanja okolice, da lahko samostojno (pre)živi v skupnosti ali instituciji.
