Z izpetostjo zadnjih velikih strukturalističnih projektov in z ustalitvijo nove poststrukturalne paradigme se zanimanje za Marksizem in filozofijo jezika ni poleglo, povsem pa se je spremenila naravnanost njegovih proučevalcev. Iz neposrednega sogovornika v teoretski razpravi je postal zgodovinski dokument, ujet v kontekst svojega časa. Na mesto branja, ki poskuša iz besedila izvleči teoretske rešitve, je stopilo branje, ki si za merilo postavlja avtentičnost interpretacije, za cilj pa 'priti na kraj' z njegovo zgodovinsko resnico. (iz spremne besede).
