Fabrio v Jadranski trilogiji (Triemeron je njen treji del) zajame obsežen zgodovinski prerez, ki se začne “sredi pomladi, leta tisoč sedemsto šestindevetdeset, ko je Bonaparte (…) delal čudeže po Lombardiji in Piemontu in Venetu, Avstrijci so podpisovali premirja in izgubljali pokrajine na italijanskih tleh” (Urjenje v življenju), konča pa po koncu zadnje vojne na Hrvaškem, na psihiatrični kliniki “v tem nedeljskem jutru, po katerem ne bo več dni“ (Triemeron).
