Polajnarjeva druga knjiga, zbirka tematsko povezanih kratkih zgodb in enega daljšega, skorajda romanesknega pisanja, je nadaljevanje njegove literarne raziskave dveh polj: queer spolne identitete in drznih literarnih taktik proznega pisanja. Njegove zgodbe skozi usode pripovedovalcev in ljudi, o katerih pripovedujejo, pokrivajo biološki čas od odraščanja do starosti in smrti. Na osebnem zemljevidu protagonistov, ki se prekriva s slovenskim (malo)mestnim zemljevidom zadnjih tridesetih let dvajsetega stoletja, zarisujejo usodne menjave spolov. Razkrivajo prostor, v katerem so kategorije seksualne identitete še vedno vse prej kot samoumevne. Prostor, v katerem se pomeni družbeno vzpostavljenih identitet ustvarjajo in spreminjajo na način ponavljanja, odporov, prilagajanj in prisvajanj.
