Avtorjeva življenjska usoda je v svoji tragiki res posebna: v njej se odraža zgodovina habsburške dinastije. Pripadala je srednjeevropskemu prostoru, v katerem je prevladovala, če lahko uporabim moderen izraz, multikulturnost. Še leta 1938 je Abel opravljal častno mesto kot predsednik nemško-avstrijskega združenja in se zavzemal za priključitev k Tretjemu Reichu. Ko pa je Eichmann začel “reševati” na Dunaju judovsko vprašanje, se je njegova usoda čez noč spremenila. Njegovi kolegi so se zatekli v naročje nacionalsocializma, on in žena pa sta postala žrtvi antisemitskih rasnih zakonov.
