Pričujoča študija se v celoti uvršča v kar se da imanentno razmišljanje o jeziku s poudarjeno postavko, da sleherna človekova izjava ni in ne more biti ločena od že vzpostavljene tradicije, obenem pa se tudi ne odloča za pristajanje na slepo sledenje ali celo posnemanje preteklih stanj in spoznanj.
