O knjigi
Gozd spomina je pripoved o strahu, o pogumu in o ljubezni. Demenca v zgodbi nastopi kot senca pri Lizinem potovanju z dedkom skozi gozd. Gozd v zgodbi predstavlja prostor, ki izraža dedkovo psihološko stanje in dobi vlogo projekcije. Po fazi nevednosti in izgubljenosti Liza sprejme situacijo kot del življenja, brez da bi se umaknila, zbežala, skrila ali karkoli potlačila. Pri tem ji pomaga drevo, ki naj bi bilo po izročilu prednikov zdravilno za vse bolezni tega sveta.
