Giambattista Tiepolo (Benetke, 1696 -- Madrid, 1770) je bil vplivna in karizmatična osebnost na vélikem prizorišču likovne ustvarjalnosti 18. stoletja in eden najpomembnejših poznobaročnih slikarjev. Njegovo delo je večinoma omejeno na poslikave plemiških palač in cerkva v severni Italiji, da je užival mednarodni sloves, pa dokazujejo njegova dela na dvorih v Nemčiji in v Španiji. S svojim delom je vplival na sodobnike in na naslednje generacije, saj je v raznovrstnem opusu »povezal razkošje baroka, eleganco rokokoja in hladnost počasi napredujočega neoklasicizma«, kakor je slikovito o njem zapisal Luc Menaše.