Kot 40 km dolgo korito med Krasom in Trnovskim gozdom se Vipavska dolina zajeda od Soče v gorato celinsko notranjost, na zahodu odprta na stežaj proti morju in v prostrano furlansko nižino, na vzhodu pa se v zavetju Nanosa sklene ob podnožju iliro-italskih (postojnskih) vrat. Od morja jo dosegajo in preplavljajo tople sape ter ji nadevajo mediteranski navdih, razpoznaven v podnebju, v podobi pokrajine in v dušah ljudi. Svoje dodaja še druga vremenska posebnost doline, silovita in mrzla burja, očiščevalni severovzhodik, ki se bučno spušča čez ostri rob Podrte Gore ter z višav Cavna in Nanosa.