Življenje, starost in smrt navadne delavke je pretresljiva sociobiografija, v kateri Didier Eribon osebno izkušnjo izgube prepleta z ostro kritiko nevidnosti starejših in delovanja institucij v neoliberalni družbi. V kombinaciji avtobiografije in filozofske refleksije avtor zastavlja ključno vprašanje: kdo govori v imenu popolnoma odvisnih, ko sami ne morejo več govoriti?
