Gabriel Ferrater (Reus, 1922) je na čelo zbirke Ženske in dnevi (1968) postavil kratko pesem svoje žene Jill Jarrell, kar v angleščini in brez njenega imena ali kake druge opombe. Po poroki z njo – skupaj sta sicer živela le slabi dve leti – in po tej njeni reakciji ni objavil nobene pesmi več, napisal pa je komajda še kakšen verz, ki je ostal skrit med kupi papirjev njegove zapuščine. Eden največjih katalonskih pesnikov sploh se je povsem nenadejano odrekel pesniškemu izrazu, ker «ni imel povedati ničesar več». Vse svoje znanje in izkušnje je destiliral v tri drobne knjižice, napisane med 1958 in 1963, in ponovno zbrane pod že omenjenim naslovom leta 1968. Rez, s katerim se je tako odločno ločil od poezije, je dobil vzporednico 27. aprila 1972 s pesnikovim samomorom.
