»Toliko življenja, ki je sekalo iz teh raztreščenih verzov, v katere se je steklo na kubike otožnosti, besa, ljubezni, sovraštva, moči in nemoči, pa tudi odločnosti, iskrivosti, erotike in humorja. Nekateri jim nismo bili kos, zato smo jih odvrgli, pustili tam, v meglenih asfaltnih prostranstvih, ne da bi vedeli, kaj smo zares želeli sporočiti.«
