Novak, podobno kot nekateri že pred njim (npr. Pavčnik v delu Teorija prava), prekinja z nekoliko že arhaičnim nazivom področja »pravoznanstvo« in uvaja besedno zvezo »teorija prava«. V glavnem delu znanstvene monografije gre tako za teorijo (gr. theoria gledanje, opazovanje) kot refleksijo, ki ugotavlja bistvene značilnosti ter zakonitosti in predstavlja temeljne pojme, ki so značilni za moderen pravni sistem. V ta sklop spada večina besedila s poglavji, kot so pravna norma, pravni viri, pravno razmerje, pravni akti, uporabljanje prava, tudi razlaga pravnih aktov in pravne praznine. Za razliko od sorodnih del v Sloveniji in širše Novak dodaja tudi poglavje Ustvarjanje splošnih pravnih aktov, saj sodobnega pravnega sistema ni moč razumeti brez te vsebine. V tem najpomembnejšem delu bi lahko rekli, da gre za teorijo pozitivnega prava, saj izhaja iz (delujočega) pravnega sistema (najpogosteje slovenskega), ki je veljaven. Ta sistem pa je del evropske kontinentalne tradicije (natančneje srednjeevropske pravne skupine), ki pa se dandanes ne razlikuje bistveno niti od sodobnih sistemov common law.«
