V Učinkih odtujitve se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje. V nasprotju z znanstvenim in »storilnostnim« menedžmentom samoupravljanje ni bilo samo konkreten skupek organizacijskih načel industrijskega in zunajindustrijskega dela, temveč tudi sredstvo za njegovo politično, ideološko in celo estetsko predstavljanje.
