Bil sem na skupinskem branju, kjer sem slišal pesem, v kateri si je znan pesnik privoščil znanega pevca in opisoval svoje misli ob pogledu na njegov v daljavo zazrt pogled na plakatu. Nekateri so se krohotali. Tudi sam sem se na začetku režal, potem pa me ni več zabavalo. Nakar sem šel naslednje jutro čez Zvezdo, kjer je bil teden knjige, in obstal pred plakatom najlepšega slovenskega pesnika iz kolekcije založbe, kateri je pripadal tudi pesnik, ki se je norčeval iz pevca na plakatu.
