Ko smo konec devetdesetih dobili slovenski prevod Foucaultove Zgodovine norosti v času klasicizma (Založba /*cf., 1998 in 2018), je ostalo nekaj vprašanj. Že, »norost« je bilo treba izključiti, zapreti, da bi obveljala fikcija o družbi kot racionalni tvorbi. Toda kakšen zgodovinski proces je bil to, kako je izključevanje potekalo in kje je vstopila medicina? To zvemo do skoraj najmanjših podrobnosti pri Robertu Castelu.