»Lahko bi napisali drugačne besede, morda bolj poetične, toda sporočilo samo se kaže kot pesem in mi sami smo ta pesem, z bolj ali manj posrečenimi in zvenečimi verzi, poema tukajšnjega bivanja, stiska rok in oči, ki vidijo in bi rade še dolgo gledale. Kakšna je podoba sveta, temna ali svetla, je včasih (seveda ne vedno) odvisno tudi od nas. Naj ponovim: vredno je, da smo tukaj, dobro je, da smo (še) živi.«
