Med fenomeni poznosrednjeveške družbe imajo mesta kot visoko organizirane naselbinske aglomeracije prav poseben položaj. S svojo pojavnost jo opredeljujejo bolj kot cerkve ali gradovi, kulturno in civilizacijsko stopnjo, ki jo je neka pokrajina dosegla v svojem razvoju, obenem pa zvesto odslikavajo družbena protislovja svoje dobe. Spričo tega je naravno, da se s preučevanjem mest ukvarjajo strokovnjaki najrazličnejših profilov, geografi in urbanisti, umetnostni zgodovinarji in sociologi, vsak s svojega specifičnega zornega kota. Vse te stroke so vsaka na svojem področju že posredovale pronicljiva spoznanja, vendar so njihove ugotovitve v naših razmerah v veliki meri ostale parcialne.
