Kakšen je svet, v katerem lahko izgubljeni rešujejo rešene, in ki v njem s pokrovom tišine pokrita zgodovina narekuje pesem prihodnosti? Ali sploh obstaja govorica, zmožna odkrivati in izražati to nezaslišano razmerje? Človek, iskalec, je v njegovem območju predvsem nekdo, ki jemlje nase trpljenje kot odgovornost. Morda je ta govorica etika. V pesmih Mladena Lomparja oživljajo kamni in spomini. Razblinjene sanje in usode strmijo iz beline besedila življenja, ki sta mu strast in nasilje razbarvala smisel.
