S tem ko melanholijo (pravzaprav Mozetičev lirski subjekt vedno govori o istospolni ljubezni, Judith Butler pa homoseksualce večkrat poimenuje "melanholični rod") in potrebo po povzročanju bolečine (samemu sebi in drugemu) postavi v poseben odnos, v katerem ena ustvarja drugo in obratno, Brane Mozetič ustvarja močno poezijo. V njegovih verzih sta osebno in univerzalno v nenehni povezavi, Eros in Tanatos, kakor tudi zadovoljstvo in bolečina, pa se ves čas trudita, da bi nadvladala eden drugega - to je poezija, ki predstavlja kriterij za najboljše v nacionalni literaturi.
Goce Smilevski
