Odkar so se v času družbenih in političnih sprememb v 70. in 80. letih 20. stoletja zelene stranke prvič pojavile v zahodni Evropi (zlasti v Nemčiji), raziskovalci analizirajo različne dejavnike, ki so pripeljali do njihove ustanovitve in razvoja. V knjigi se avtorji osredotočajo na postsocializem in analizirajo medsebojno delovanje treh ključnih dejavnikov, in sicer dinamiko med (1) nacionalno politiko in (2) subjektivnimi značilnostmi zelenih strank v času njihovega razvoja, upoštevajo pa tudi (3) gospodarsko krizo kot dodaten dejavnik. V monografiji je preverjena pogosto spregledana teza, da so subjektivni dejavniki v danem nacionalnem strankarskem sistemu lahko ključni za dolgoročni uspeh ali neuspeh zelenih strank v tem sistemu. Analizo slovenskega primera dopolnjuje primerjava razvoja zelenih strank v Sloveniji in posocialističnih državah srednje in vzhodne Evrope.
