Dogajanje v romanu Pšenično zrno (1967) se zgošča okrog trenutka formalne osamosvojitve Kenije. Ta predstavlja osiščno točko, iz katere se avtor zazira v preteklost in obenem razmišlja o prihodnosti, pri čemer na izviren, presenetljiv in prepričljiv način spaja prizemljenost socialnega realizma z mrežo bibličnih referenc in reminiscenc ter simboliko, povzeto iz gikujskega izročila.
