Zbirka Prostost sveta nagovarja svoje posebno občinstvo, depriviligirane, v tem se loči od večinske meščanske umetnosti, poezije nerazumljive globokoumnosti, ki v zaumnem jeziku raziskuje "poglobljene" človeške eksistencialije in za prikazovanje družbenih bojev noče izgubljati energije. Prostost sveta je realistična umetnost, obrnjena k tistim, ki jim je kapitalizem tako radikalno sovražen, da nimajo nič zoper radikalno spremembo sveta.