Pomen prenavljanja zgradb je širši od ohranjanja dediščine. Prenove so učinkovito orodje za nadzor vlivov na okolje in nepotrebnega širjenja naselj v krajino. S ponovno uporabo obstoječih zgradb zamjšujemo porabo energije, ki je potrebna za novogradnje, predvsem pa občutno zmanjšujemo količino gradbenih odpadkov. Prenovljene zgradbe se nepogrešljiv del zgodovine mest ter nosilec lokalne ali narodne identitete. Mnoge prenove so zaznamovale zgodovino in razvoj arhitekture in varstva kulturne dediščine. Za njimi stojijo pomembni protagonisti, od arhitektov Jožeta Plečnika, Antona Bitenca in Vojteha Ravnikarja ter erhitektov in konservatorjev Borisa Kobeta, Marjana Mušiča in Otona Jugovca do konservatorjev - umetnostnih zgodovinarjev Franceta Steleta, Naceta Šumija in Ivana Sedeja ter etnologa Franja Baša.
