Eden najpomembnejših rimskih komediografov, Tit Makij Plavt (3.–2. stol. pr. Kr.), se je navdihoval pri starogrški »novi komediji«, ki je sledila prepoznavnemu vzorcu: prikazovala je stereotipne melodramatične zgodbe in v njihovem okviru paleto človeških tipov, kakršni so sitni in stiskaški oče, zaljubljeni mladenič, pretkani suženj.
