»Performans-kritika je nemogoča gesta upora proti obstoječemu.«
Ta izjava Nenada Jelesijevića temelji na poglobljenem premisleku o fenomenu kritike v performansu v navezavi na primerjalno analizo 26 primerov (para)kritičnih umetniških praks: performansov tandema The Yes Men, Marine Abramović, Aleksandra Brenerja, skupin FEMEN in Demolition Inc., predstav sodobnoscenskih avtorjev, akcij aktivističnih skupin. Na prelomno prakso Marcela Duchampa se ozre predvsem z vidika estetizacije upora.
