Paskval Gujon je želel jda se Benečani ne bi sramovali svojega jezika in kulture. Gujonova neprestana skrb, že kar preganjavica, je vseskozi bila skrb za ohranitev domačega slovenskega jezika, kulture in tradicije. V svojih člankih in zapisih je prosil in rotil Benečane, naj se oklepajo svojega jezika, naj doma govorijo slovensko. Kdor ne spoštuje svojega jezika in korenin, je slabič, je govoril. Hkrati pa se je zavedal, da so v Benečiji dolga desetletja vladali strah, nezaupanje, ovaduštvo. Hočeš nočeš se je strah zalezel v kosti mnogih Benečanov in le najpogumnejši so ostali vzravnani in se niso upogibali pod težo pritiskov. In med njimi je bil tudi Paskval Gujon, matajurski viharnik."
