Kot zapiše v spremni besedi h knjigi Dragan Klaić, je Papirnati kanu mešanica osebnih spominov, teoretičnih argumentacij, zapisov s potovanj in pisemskih odlomkov. To je esejistično delo, v katerega središču sta radovedna osebnost slovitega režiserja Eugenia Barbe in njegovo poklicno delo v gledališču. Teorija je zanj seštevek eksperimentov in izkustev, niz eksperimentalnih ugotovitev, katerih praktična vrednost je v tem, da vodijo in navdihujejo eksperimentiranje in iskanje nekakšne esence igralčevega bivanja in prezence.
