Ples je miši tako prevzel, da so pozabile na vse nevarnosti, ki jim sicer grozijo. Na mačka ni nihče niti pomislil, saj je bila vendar sobota! Zdaj je nastopil njegov čas. Neopazno se je vrinil v mišje kólo in zaplesal: dva koraka naprej, en nazaj, poskok – in že je pogoltnil najbližjo miš. Šele tedaj so razposajeni plesalci ugotovili, kdo se je pomešal mednje. Goslaču je od strahu padel lok na tla in je po strunah vlekel kar z brki. Tudi bobnar in klarinetist sta igrala kar naprej in miši so rajale, kot da se ne bi bilo prav nič zgodilo, le da jih je bilo ob vsakem poskoku manj. Hop in hop in hop, in kólo se je vse bolj ožilo.
