Iz vsebine:
\n
Če to ni noro! V slabi uri se ti je večina\n tistega, kar si naklepal, ne le zadnji dve leti, že prej, postavilo na \nglavo. Pelješ se v domače kraje, ko si vendar trdno sklenil, da tjakaj \nnikoli več. K rojakom te je pritegnilo kot veščo k luči, pa si se jim \nnameraval odreči. Kakor da si ves čas upal na naključno srečanje. Pa te \nzategadelj ne preganja slab občutek. So bile prejšnje namere res plod \nmladostne nespameti in zaletavosti, si v tej slabi uri odrasel, dozorel?\n Je mogoče, da tisto od prej nima več nikakršne veljave, nobene teže? \nČudno!
\n
Sediš ob oknu, gledaš mimohiteče mesto, \nskušaš urediti misli. Zavest, da si se na tako nenadejan pa lahek način \npribližal dečvi iz tramvaja, te navdušuje. Čutiš jo tam nekje zadaj v \navtobusu. Ne upaš se ozreti, toda veš, da je tam. Čutiš njeno bližino, \nkakor bi sedela tik za tabo.
