Izbor pesmi iz zadnjih petih pesniških zbirk Matjaža Kocbeka nas preseneti in začudi. Kot da nismo videli pomena poezije tega ustvarjalca ob posameznih izidih. Kot da še ne - še ne dovolj - v resnici prepoznamo njegovega prispevka k modernistični in postmoderni poeziji, ne le slovenske, temveč v absolutnem smislu? Je ta izjava res pretirana, preveč poudarjena, dobronamerna?
