Jana Putrle Srdič se je v svojem pesniškem prvencu Kutine (Ljubtjana, Aleph, 2003) predstavila kot pesnica z izjemnim občutkom za vizualno, kot pesnica, ki zna in zmore skozi slikanje z besedami pričarati bralcu zdaj realistične, drugič spet nadrealistične mestne pokrajine. V svojih pesmih-slikah se je posluževala predvsem pastelnih barv. To so bile otožne, vase umaknjene, melanholične slike.
