Orfiška šola ima svoje korenine v starogrškem in staroegipčanskem obdobju in ni nikoli bila dostopna javnosti. Gojili so jo v tajnih krogih od ust do ust. Še danes obstaja težnja skrivati njene temelje, da ne bi bili zlorabljeni s profanostjo, vendar ni več razlogov za njeno tajnost. Na osnovi mitoloških zgodb »Orfej in Evridika«, »Eros in Psihe«, »Dioniz in Perzefona«, »Oziris in Izida« ter legende o Salomonovem hramu ter njegovem graditelju Hiramu prikazuje esej z naslovom »Orfiška šola« prodiranje v spoznanje globin človekove zavesti, ki je bilo predmet orfiškega šolanja, in razkriva sodobno pot spoznanja skozi materialno, imaginativno, inspirativno in intuitivno zavest.