»Prizorišče pred nami se je osvetlilo z mlečno belomodro svetlobo, tam sta stala oba možaka,\n\nna sebi sta imela uniformi, da, tujske legije, nedvomno, vsak z ene strani sta krepko držala\n\nnesrečnega Alžirca, ki je bil v napol strganih capah. Pravo gledališče, sem pomislil. Suvala sta\n\nga sem in tja, mu parkrat primazala krepko klofuto, ne, prav nič gledališko ni bilo, pač pa\n\nzares. Pri tem sta ga zmerjala v francoščini, kar je bilo dokaj nenavadno, a obenem\n\nrazumljivo. Vpila sta nanj, mu zastavljala vprašanja, on pa je vse zanikal, prav tako v\n\npolomljeni francoščini. Pomaknila sta ga malo nazaj, on se je otepal, na vse kriplje se je\n\notepal, zadaj je s stene viselo ogromno kolo, in pritisnila sta ga obenj, ga rahlo dvignila, on je\n\nbrcal, a jima je le uspelo nogi ujeti v jermene, ki so bili na kolesu. Pridržala sta ga, potem pa\n\nkolo sunkovito obrnila, da je visel z glavo navzdol in je bil še bolj nemočen. Lahko sta ga\n\nzgrabila za roke in še te uklenila v jermene na kolesu. Kolo sta počasi vrtela, telo se je zvijalo,\n\ngledalci so začeli vzklikati, spodbujati dogajanje, zahtevali še strožje kazni.«\n\nBrane Mozetič je doslej izdal štirinajst pesniških zbirk, dva romana, zbirko kratkih zgodb, tri\n\nslikanice za otroke in preko trideset prevodov, v glavnem iz francoščine. Na tujem je izšlo že\n\nštirideset prevodov njegovih knjig.
