V času, ko zavedanje o ekološki krizi še ni bilo v ospredju, je Marko Pogačnik že intuitivno vedel, da bo človeštvo moralo narediti radikalen spiritualno-materialni preobrat, s katerim bo edino mogoče zaščititi zemljo ter s tem ohraniti njo in njena bitja. Izvirno sporočilo Pogačnikove knjige tako ekologijo tesno povezuje s teologijo in umetnostjo: na podlagi svojih mistično-elementarnih izkušenj se Pogačnik obrača h Kristusovi navzočnosti v svetu ter nam s svojimi branji evangelijev in mističnimi uvidi v elementarno zemljino navzočnost ponuja ključ do ponovne povezave s kozmičnimi razsežnostmi božanstva in elementarnimi svetovi zemlje.
Iz predgovora Lenarta Škofa
