Avtor (v dveh poglavjih skupaj s soavtorico) preiskuje ustrezne sociološke pojme za razumevanje protislovij in paradoksov modernih družb v primežu globalizacije. Opisuje razpon med priseganjem na znanje (meritokracija) in kognitivno elito ter na drugi strani, vznik populizmov kot reakcije na odtujenost elit in ontološke negotovosti v globalnem svetu.
