Če je poezija abeceda sveta, in to najbrž, da je, potem je tako zaradi tega, ker beleži ljubezen, sovraštvo, dobro, zlo, tesnobo in strah. In prav strah je pomensko nakazan že v naslovu zbirke Tatjane Pregl Kobe - 'Najprej pride strah: venec nonetov'. Pa vendar ne kot nekakšno trepetanje pred doživljanjem sebstva ali drugega in sveta, temveč kot spoznanje nekega trenutka, ali kot prehod iz enega v drugi del bivanja oziroma eksistencialne izkušnje.
