Knjiga prinaša nov prevod Evripidovih tragedij Elektra in Ion. Obe tragediji slikata bedno usodo antičnih junakinj, ki ne morejo uiti ne usodi ne spolu. Elektra je postavljena v vlogo najstrožje razsodnice primernega ženskega obnašanja, saj kot ženska in hči najkruteje razsodi o neprimernem ravnanju in »grehih« lastne matere Klitajmestre. Z bratom Orestom jo umorita v imenu očeta Agamemnona v skladu z antično premiso, da so moški in očetje vredni več od žensk in mater. V primerjavi s sorodnimi Ajshilovimi in Sofoklovimi tragedijami je Elektra posebna predvsem po tem, da je Evripid v njej umor matere demitiziral in ga tudi moralno obsodil.
