Marij Pregelj/1913-1967/je velikan med slovenskimi umetniki v dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporočilo, izvirnost in likovni izraz njegovih del. Stoletje, ki je dokončno mimo, so zaznamovali med slikarji Veno Pilon, Zoran Mušič, Gabrijel Stupica in v prvi vrsti Pregelj v obdobju 1957-1967, ki ga predstavlja retrospektiva v Obalnih galerijah s slikami, ki so po desetletjih prvič na ogled v slovenskem razstavišču; iz stalnih, iz muzejskih zbirk v Beogradu in Ljubljani. Izjemna so njegova platna zadnjih let njegovega življenja, ki so naslikana z izjemno intenzivnostjo in domišljijo, v besu, s slikarskimi iznajdbami v vsebini in eksplozivno barvno obravnavo človeškega telesa, saj gre za figuralna dela, največkrat na grške mitološke teme.
