Ko je leta 2007 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je gledališki režiser Sebastijan Horvat o njem zapisal, da je igralec, ki igra na vse ali nič, vrvohodec brez varovalne mreže ter fanatik, ki sebi in drugim postavlja najvišje zahteve. Radko Polič Rac bi lahko postal gozdar ali kirurg, toda nazadnje je izbral poklic igralca, se v njem izmojstril do skrajnosti in dosegel praktično vse, kar je lahko.
