Po knjigi Mavrični kalejdoskop, v kateri se je Maksimilijan Žveglič lotil angažiranega prikaza zgodovinskih dejstev vznemirjujočih neumnosti, ki pestijo kontinuiranost naše usode od nekdaj in danes, se avtor tokrat spoprime z neskončno sago ljudstva, ki se je nehote znašlo na poti usode, kot ovira lažni mitski pravici Obljubljene nemirne zemlje do lastninjenja, ropanja, ubijanja. Projekt umirajočega imperija, ki mu sonce vse manj sije v njegovem prizadevanju za priseljenski neokolonializem.
