Kot je za poezijo Toneta Dodleka značilno, gre ves čas za prevpraševanje, za miselne in besedne igre, za iskanje možnosti jezikovnega izraza. Pri tem odlično uporablja protislovja, ki jih vključi v svoj zapis in tako še bolj poudari, kar želi upovedati. K temu dobro paše tudi kak zamolk, da lahko tudi bralec sam aktivno sodeluje.
