S sociologijo je tako kakor z drugimi disciplinami: potem ko je preiskala oddaljena območja, se približuje konkretni realnosti življenja. Postopek, ki vodi Mauricea Halbwachsa od (danes klasične) analize družbenih razredov k proučevanju »družbenih okvirov spomina« je iste vrste kakor tisti, ki pelje Marcela Maussa od »Skice splošne teorije magije« (1902-03) k »Telesnim tehnikam« (1934, 1936): druga generacija francoske sociološke šole gre od »daljnega« k »bližnjemu«.'