Delo Mary Douglas je pomemben prispevek k sociološkemu razumevanju delovanja institucij. Douglas poskuša pokazati, da institucije ne mislijo neodvisno niti nimajo lastnih namenov niti se ne reproducirajo neodvisno od kolektivne družbene strukture, skupnih, kolektivnih idej, ki jim institucije dajejo legitimnost in hkrati razkrivajo družbene namere, etična načela institucionalnih praks in odločitev. Delo bo, v primeru prevoda v slovenski intelektualni in širši javni prostor, prineslo poglobljen razmislek o posredovanju med skupnim in individualnim in pomagalo misliti fenomen vztrajanja premislekov in ravnanj tudi onstran gole logike racionalnih izbir. Obojega v našem prostoru izrazito primanjkuje.
