Delovanje Abyja Warburga (1866–1929) je brez dvoma eno najsijajnejših poglavij v razvoju umetnostne zgodovine in drugih sorodnih humanističnih ved v času na prelomu stoletij in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. Od prve rabe pojma »ikonologija« v umetnostnozgodovinski metodi, usmeritve raziskovalne pozornosti v t. i. formule patosa in preživetje (das Nachleben) antike, do vključevanja antropološke dimenzije umetnosti s predavanjem o ritualih s kačami pri severnoameriških Indijancih je Warburg vedno znova ustvarjal nove temelje in bogata izhodišča za inovativne metodološke pristope k likovni umetnosti in svetu podob na sploh.
